Domov > Novice > Uvajanje modela priznavanja neformalnega znanja
Uvajanje modela priznavanja neformalnega znanja

Ljudska univerza Ptuj je bila ponovno uspešna na nacionalnem razpisu, tokrat s področja priznavanja neformalno pridobljenega znanja, ki bo namenjen zaposlenim, brezposelnim in vse ostalim zainteresiranim povsem brezplačno. Projekt sofinancirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ter Evropski socialni sklad.

UVAJANJE MODELA VREDNOTENJA NEFORMALNO PRIDOBLJENEGA ZNANJA

Predstavitev projektnih aktivnosti

OPIS REGIJE IN NJENIH RAZVOJNIH USMERITEV

Model UVNPZ Ptuj se bo izvajal na področju podravske regije, v kateri trenutno delujeta dva (2) Centra vseživljenjskega učenja, in sicer eden pokriva Zgornje, drugi pa Spodnje Podravje. Zato smo kazalnike za naš predlagani model nastavili na srednje vrednosti. Vključena pa imamo tri gospodarska podjetja.

Med delovno aktivnim prebivalstvom izstopajo tisti, ki imajo dokončano srednješolsko izobrazbo. Najmanj delovno aktivnega prebivalstva v Podravju je z nedokončano ali končano osnovno šolo.

Glavna slabost podravske regije je še vedno splošna nepovezanost ter pomanjkljivo sodelovanje med gospodarskim, storitvenim ter izobraževalnim sektorjem. To se odraža v šibkem sodelovanju znotraj podjetniškega sektorja ter podjetji in izobraževalnimi organizacijami, nepovezanosti lokalnih in državnih institucij za uspešno črpanje EU sredstev ter splošni neprepoznavnosti regije v mednarodnem smislu. Kljub povečani gospodarski aktivnosti v regiji še vedno primanjkuje novih kakovostnih delovnih mest, narašča delež mladih brezposelnih, podjetja in organizacije pomanjkljivo načrtujejo, izvajajo in spremljajo razvoj človeških virov, visokošolsko izobraževanje je centralizirano, nasploh pa se izobraževalni sistem prepočasi odziva na potrebe gospodarstva.

Pomanjkanje ustreznih delovnih mest v  Podravju je odraz razkoraka med ponudbo delovnih mest in povpraševanjem, mnogokrat pa tudi posledica tega, da iskalci zaposlitve nimajo ustrezne formalne izobrazbe, njihova neposredno pridobljena znanja pa niso nikjer zavedena oziroma zapisana. To se odraža tudi v strukturi brezposelnih in izključenosti nekaterih skupin prebivalstva, saj imajo slednji nizko stopnjo izobrazbe, neformalno pridobljenih znanj pa do sedaj ni bilo moč vrednotiti in jih torej nimajo nikjer zapisanih. Zaradi slednjega mnogi delodajalci menijo, da za določena dela niso primerni, kar je največkrat zaradi nepoznavanja njihovih morebitnih neformalno pridobljenih kompetenc.

Težavo pri zaposlovanju in posledično visoko stopnjo brezposelnosti predstavlja tudi dejstvo, da večji del podjetij nima razvite kadrovske službe, posledično torej nimajo razvitih sistematičnih pristopov za delo s kadri. V zaposlenih delodajalci največkrat ne vidijo vrednosti, temveč predvsem stroške, ki jih je potrebno obvladati. Redki delodajalci so pripravljeni vlagati v usposabljanje zaposlenih: raje in večinoma pričakujejo izoblikovane in izkušene delavce, na trgu delovne sile pa večinoma prevladujejo mladi in zato neizkušeni ali pa težje zaposljivi. Pereč problem, ki ga gospodarstveniki v večini zanikajo, predstavlja dejstvo, da večina podjetij nima dolgoročnih načrtov, ki bi temeljili na viziji, posledično pa ne poznajo svojih potreb po kadrih v prihodnosti. 

Gospodarska kriza, nižanje BDP-ja in posledično tudi vedno večja brezposelnost v Podravju se odražajo predvsem na prebivalstvu. Motiviranost za izobraževanje in usposabljanje je pri večini prebivalstva nizka, izjemno nizka pa je pri nekvalificirani delovni sili in pri brezposelnih.

NAMENI VREDNOTENJA IN UVAJANJA MODELA UVNPZ PTUJ

Iz pregleda trenutnih zakonskih opredelitev evalvacije in priznavanja predhodno pridobljenega znanja izhaja, da se uveljavljata predvsem dva temeljna namena priznavanja neformalno pridobljenega znanja:

  1. za nadaljnje vključevanje v formalno izobraževanje (za nadaljevanje prekinjenega izobraževanja, za spremembo smeri izobraževanja, za nadaljevanje izobraževanja na višji stopnji od že dosežene izobrazbe idr.) ter
  2. za pridobivanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij – NPK.

V praksi pa se v zadnjih letih razvija in uveljavlja še tretji namen:

3.    za evidentiranje in opis znanja in izkušenj posameznika (kompetenc), s ciljem zagotavljanja večje fleksibilnosti na trgu dela (za lažjo ponovno zaposlitev, za spremembo delovnega mesta ali dela, za načrtovanje, razvoj in spremembo kariere), za osebno rast (dvig samozavesti, dvig motivacije za izobraževanje in delo, dvig kakovosti življenja…) ter razvijanje temeljnih zmožnosti.

Vrednotenje predstavlja torej most med izobraževanjem, usposabljanjem, učenjem in delom. Model UVNPZ želimo uvesti zaradi uresničevanja koncepta in strategije vseživljenjskega učenja, predvsem pa omogočiti večjo učinkovitost izobraževalnega sistema, kar je tudi eden od ciljev  RRP za Podravje 2007-2013. Vrednotenje pomeni enega ključnih ukrepov, ki podpirajo uresničevanje koncepta in strategije vseživljenjskega učenja, saj omogoča, da se vrednoti in priznava vse učenje ne glede na življenjsko obdobje in učno okolje.

Vrednotenje neformalnega in priložnostno pridobljenega znanja se nam zdi za regijo izjemnega pomena zato, ker bomo tako:

-       izboljšali dostop do sistema formalnega izobraževanja in povečali njegovo učinkovitost,

-       podjetjem zagotavljali vrednotenje znanja zaposlenih ter na tak način skušali vsaj delno pomagati pri zagotavljanju najučinkovitejšega razporejanja virov,

-       ponudili depriviligiranim in izključenim družbenim skupinam priložnost za reintegracijo na trg dela in posledično tudi v družbo,

-       omogočili tehnološko visoko razvitim podjetjem priznavanje kompetenc v poklicih, kjer formalno izobraževanje ne dohaja razvoja tehnologije.

Z modelom uvajanja UVNPZ bomo prispevali k:

-       motivaciji za vključitev v nadaljnje izobraževanje (formalno in neformalno),

-       odpravljanju strukturnih neskladij v kvalifikacijski strukturi in potrebah po delovni sili,

-       večji fleksibilnosti in mobilnosti pri zaposlovanju,

-       spodbujanju razvoja kariere zaposlenih,

-       razvijanju ključnih kompetenc in

-       večji vpletenosti delodajalcev v te procese.

V gospodarskih organizacijah želimo z uvajanjem modela UVNPZ začeti poglobljeno sodelovanje na področju razvoja kadrov, obenem pa jim želimo ponuditi pomoč pri razvoju kakovostnih neformalnih programov izobraževanja, saj ima LU Ptuj vpeljan model POKI in s tem razvit sistem kakovostnega izobraževanja odraslih.

 V poslovnem sektorju je pomen vrednotenja in merjenja znanja najbolj poudarjen, saj je neposredno povezan s poslovnimi izidi in uspešnostjo podjetij. Povečanje prilagodljivosti delavcev, podjetij in učinkovito obvladovanje gospodarskih sprememb je mogoče le, če lahko na ravni kadrovskih služb zagotovimo ustrezne mehanizme za merjenje določenih znaj, ki so soodvisni z delovnimi uspehi. Podjetja z definiranim profilom kompetenc lahko v kadrovskih postopkih bolj natančno prepoznajo primerne kadre, saj identifikacija želenih kompetenc v praksi bolje loči ustrezne od neustreznih kandidatov kot sama analiza opisa delovnih nalog glede na rezultate različnih testov.

Podjetja lahko z ustreznim izobraževalnim načrtom in organizacijsko klimo zaposlenim omogočijo karierni razvoj. Z jasno določenimi želenimi kompetencami na eni ter natančnim merjenjem kompetenc pri zaposlenih na drugi strani, se odpira prostor za razvijanje novih veščin in spretnosti. Posredno je s tem omogočen tudi karierni razvoj zaposlenih ter dvig konkurenčnosti in uspešnosti podjetja, kar je na nivoju regije trenutno izjemno potrebno.

Z uvajanjem modela UVNPZ Ptuj jim pri tem želimo nuditi ustrezno pomoč ter jim z ustreznim, doslednim in sistematičnim merjenjem kompetenc omogočiti smotrno načrtovanje izobraževanja, ki bo koristno in bo prispevalo dodano vrednost k uspešnosti podjetij in posameznikovi osebni rasti.


CILJNE SKUPINE:

- zaposleni v izbranih sodelujočih gospodarskih organizacijah, ki jih zanima karkoli v zvezi z izobraževanjem, potrebujejo več spodbud za vključitev v izobraževanje in različne oblike svetovanja, da bodo v izobraževanju vztrajali, jim priznavanje in vrednotenja neformalnega izobraževanja lahko še veliko doprinese. Potrjevanje neformalnih in priložnostnih znanj prispeva k cilju EU glede doseganja pametne, trajnostne in vključujoče rasti; bistveno vpliva tudi na trg dela (večja preglednost spretnosti delovne sile, izboljšano usklajevanje spretnosti s povpraševanjem po delovni sili, spodbujanje prenosljivosti spretnosti med podjetji in sektorji, pospeševanje mobilnosti na evropskem trgu dela). Z uvedbo modela jim želimo omogočiti vključitev v formalno izobraževanje, vključitev v NPK, večjo fleksibilnost menjave delovnih mest znotraj podjetja, zaposlitev v drugi organizaciji, višjo plačo, razvoj kariere, vrednotenje ključnih kompetenc, dvig poklicnih kompetenc, lažji prehod med poklici ter tudi prenosljivost spretnosti po državah.  V model UVNPZ so vključeni zaposleni, ki nimajo sistematično urejenega portfolija, ker za zbiranje dokumentacije skrbi kadrovska služba, ki prispelo dokumentacijo vlaga v osebno mapo, zaposleni ki nimajo popisanih poklicno specifičnih kompetenc, ki izhajajo iz narave dela, ki ga opravljajo, zaposleni, ki ne prepoznajo ključnih in poklicnih generičnih kompetenc, saj jih nimajo popisanih, ter delavci z nizko stopnjo izobrazbe, ki praviloma delajo v proizvodnji, nimajo interesa za vključevanje v različne oblike izobraževanj.

Nameni vrednotenja pri ciljni skupini zaposlenih so vključitev v formalne oblike izobraževanja, vključitev v neformalne oblike izobraževanja, vključitev v usposabljanje za pridobitev NPK, večja fleksibilnost menjave delovnih mest znotraj podjetja, možnost zaposlitve v drugi organizaciji, razvoj kariere, vrednotenje ključnih  in poklicnih generičnih pa tudi specifičnih kompetenc, lažji prehod med sorodnimi poklici v podjetju in izven njega. Cilji vrednotenja pri ciljni skupini zaposlenih je vplivanje na trgu dela - večja preglednost spretnosti delovne sile, pospeševanje mobilnosti na tru delovne sile, izdelava taylor made programov izobraževanja za posamezna podjetja, specializacija posameznih specifičnih poklicnih kompetenc, pomoč podjetju pri kadrovskem načrtovanju.


AKTIVNOSTI UVAJANJA MODELA VREDNOTENJA NEFORMALNO PRIDOBLJENEGA ZNANJA

Faza dela obsega pripravo na izvajanje postopkov in izvajanje postopkov pri ciljnih skupinah. Pri tej aktivnosti bo Ljudska univerza Ptuj sodelovala z ZRSZ, podjetji PIKAPOKA d.o.o., TENZOR d.o.o. in ZAŠČITA Ptuj d.o.o. in se bi naj izvedlo med 1.12.2012 in 31.3.2014.

Ključne faze v procesu vrednotenja in priznavanja so :

-       ugotavljanje oziroma identifikacija znanja,

-       preverjanje oziroma ocenjevanje znanja,

-       priznavanje znanja.

Ključni koraki v procesu vrednotenja in priznavanja bodo:

-       identificiranje posameznikovih znanj, spretnosti in kompetenc

-       dokumentiranje – zbiranje dokazov o znanju, spretnostih in kompetencah – priporočila, potrdila, opisi tečajev, urejena zbirka je lahko tudi portfolijo.

-       potrjevanje učnih izidov – postopek s katerim se potrdi, da posamezni učni dosežki, dokazani v mapi, ustrezajo učnim izidom, ki se zahtevajo za npr. pridobitev NPK ali strokovnega modula

-       preverjanje učnih izidov – z naborom metod in postopkov preverimo obseg znanja, spretnosti in kompetenc. Kvalificiran ocenjevalec se na podlagi dokazil odloča na kakšen način in v kolikšnem obsegu bo potrebno znanje preveriti.

-       priznavanje učnih izidov – s katerim se uradno prizna usvojene učne izide

GLAVNA ORODJA, s katerimi se ugotavlja vrednotenje neformalnega znanja, razdelimo na naslednje faze:

-       SPREJEM – izpolnitev prijavnega obrazca, predstavitev pisnih gradiv , spletnih strani, kje lahko o priznavanju in vrednotenju dobijo še dodatne  informacije

-       DIAGNOSTICIRANJE IN SVETOVANJE – pri tej  fazi z različnimi pripomočki, ki jih uporabljamo v ISIO središčih zbiramo podatke o kandidatu, ki so pomembni in jih potrebujemo za proces vrednotenja. Za to imamo posebej pripravljen vprašalnik za vodeni intervju ter pripomoček za pripravo življenjepisa. Pri tem imamo še pripomoček za merjenje kompetence učenje učenja in načrtovanje kariere, pripomoček za merjenje kompetence sporazumevanja v slovenskem jeziku kot tujem jeziku, eden od pripomočkov je tudi merjenje kompetenc vsakdanjega življenja in še drugi.

-       VREDNOTENJE – v osebni izobraževalni načrt , pripravljen imamo tudi e- portfolio, se umestijo tudi vsi zbrani dokumenti glede na namen vrednotenja in konkretne koristi za posameznika

-       IZDAJA POTRDILA – kandidati dobijo potrdilo, ki ga bodo priznavale vse izobraževalne institucije

Kvantitativni rezultat je minimalno 76 izvedenih postopkov za ugotavljanje in vrednotenje neformalno pridobljenega znanja za izbrane ciljne skupine, kvalitativni  rezultat pa je minimalno 76 izdanih potrdil ob zaključku postopka ter minimalno 76 urejenih portfolijev.

Proces vrednotenja in priznavanja že pridobljenega znanja, spretnosti, kompetenc poteka po vnaprej določenih standardiziranih postopkih.

 
Knjižnica Ormož
ZRS Bistra
Prj Halo
Obrtna zbornica Ptuj