Domov > Novice > Uspešen zaključek projekta Stari starši in vnuki
Uspešen zaključek projekta Stari starši in vnuki

Ljudska univerza Ptuj je v sodelovanju z Ljudsko univerzo Jesenice, ki je bdela nad koordinacijo triletnega projekta, ki smo ga v partnerstvu s še petimi organizacijami za izobraževanje odraslih iz cele Slovenije poimenovali »Stari starši in vnuki«, z zaključno konferenco v Jesenicah junija letos tudi opravila vse načrtovane projektne aktivnosti.

V projektu Stari starši in vnuki starejši od 55 let brezplačno s pomočjo mentorjev - vnukov izboljšujejo računalniško pismenost v krajših, popolnoma individualnih tečajih. Učijo se v njim lastnem ritmu in v skladu z lastnimi sposobnostmi. Spoznavajo, kako se priključiti na svetovni splet, kako uporabljati e-storitve in kako se sporazumevati po elektronski pošti.

Dijaki prostovoljno in brezplačno pomagajo starejšim učencem, da skozi učenje uporabe interneta spoznavajo virtualne muzeje, trgovine, lokalne e-časopise, izvedo, kaj se dogaja na Gorenjskem, kupijo vstopnico ali celo letalsko karto iz domačega fotelja. Poleg glavnega cilja-izboljšati računalniško pismenost starejših za njihovo enakopravnejše vključevanje v informacijsko družbo in aktivno državljanstvo, je nadvse pomemben koncept prostovoljnega dela mladih in medgeneracijskega sožitja. Želimo preseči stereotipe, da imajo samo starejši dovolj znanja in izkušenj, da lahko učijo mlajše.

Namen vključitve LU Ptuj v okviru lokalnega partnerstva “Stari starši in vnuki” Ptuj je bila promocija in razvoj digitalne pismenosti med populacijo 55+ v občini Ptuj. Glavni ciljni skupini lokalnega partnerstva “Stari starši in vnuki” Ptuj sta bili dijaki srednjih šol Ptuja v vlogi digitalnih mentorjev (“vnuki”) in starejši odrasli (“stari starši”) v vlogi udeležencev. “Vnuki” so tako “stare starše” učili brskanja po internetu in uporabe elektronske pošte ter drugih internetnih storitev (e-bančništvo, e-nakupovanje, e-uprava...) ter jim na ta način pomagali prevzeti aktivno vlogo državljanov digitalne družbe.   

Z lokalnim partnerstvom »Stari starši in vnuki« Ptuj smo želeli doseči večjo digitalno pismenost starejših odraslih v spodbudo in podporo aktivnega državljanstva. Spodbuditi želimo proces, v katerem bodo starejši od 55 let vključeni v usposabljanje, katerega namen je povečati njihovo digitalno pismenost in jim tako omogočiti, da postanejo aktivni državljani digitalne družbe.

POTEK PROJEKTNIH AKTIVNOSTI

17. novembra 2008 smo se sestali z ravnateljico Gimnazije Ptuj, gospo Melanijo Centrih in ji natančneje predstavili projekt Stari starši in vnuki..

Mag. Petja Janžekovič in Dušan Šilak sta pojasnila potek in trajanje aktivnosti v obdobjih 2009 – 2011. Razjasnili smo medsebojne obveznosti in pravice projektnih partnerjev ter na predlog gospe ravnateljice pričeli s sestavljanjem okvirnega seznama dijakov, ki bi se udeležili usposabljanja za mentorje.

Ker smo se z gospo Centrih predhodno že dogovarjali in ji tudi na kratko že predstavili projekt, je na tem sestanku povedala, da je med dijaki zanimanje izjemno ter da že pripravljajo seznam tistih, ki se bodo udeležili izobraževanja za potrebe usposabljanja prve skupine starih staršev.

Gospe Centrih smo posredovali tudi »Model lokalnega partnerstva«, ki je sestavni del projektne dokumentacije, zato je v prilogo tokrat nismo dodajali.

Ravnateljica Gimnazije nam je obljubila, da nam po elektronski pošti v najkrajšem času pošlje sezname zainteresiranih dijakov. Ta dva seznama prilagamo kot prilogo k zapisniku. Ravnateljica je izrazila zadovoljstvo, da smo jih povabili k sodelovanju in tudi v bodoče upa, da bomo pri podobnih projektih še sodelovali.

8. decembra 2008 smo v prostorih LU Ptuj gostili zainteresirane dijake – bodoče izobraževalce. Uvodoma sta mag. Petja Janžekovič in Dušan Šilak pojasnila potek in trajanje aktivnosti v obdobjih 2009 – 2011. Dijakom smo predstavili prednosti, ki jih sodelovanje v tovrstnem projektu prinaša. Poseben poudarek smo namenili medgeneracijskemu sodelovanju in tudi specifičnosti ciljne skupine (stari starši).

Besedo je nato prevzel mag. Dušan Brglez, ki je predstavil vsebinski del projekta ter dijake povprašal o predhodnih znanjih informatike, ki jih že imajo. Izkazalo se je, da imajo prav vsi dijaki izkušnje z delom na računalniku, še posebej z brskanjem po svetovnem spletu. Dijake je posebej zanimal način poučevanja starih staršev, zato se dogovorimo, da bo to eden izmed delov vsebin usposabljanja. Pripravila ga bosta Petja in Dušan in je dodan kot priloga.

Mag. Brglez je izvedel usposabljanje na vsebinskem področju. Dijakov je bilo v prvi fazi več, kot jih potrebujemo za prvo skupino. Dogovorili smo se, da se bodo vendarle vsi prisotni udeležili usposabljanja za mentorje, nabor prvih desetih pa bo potekal po ključu višjih letnikov. Z dijaki smo določili datume usposabljanj in sicer: 16., 17. In 18. december 2008 ob 16.00 v prostorih Ljudske univerze Ptuj.

Za potrebe projekta smo vsem dijakom razdelili tudi gradivo, ki ga bodo lahko uporabljali. Naj navedemo, da smo poleg Učbenika za mentorje in Učbenika za stare starše dijakom pripravili tudi kratek učbenik o učenju in delu s ciljnimi skupinami – odraslimi.

16. decembra 2008 smo pričeli s prvim sklopom usposabljanja dijakov – mentorjev. Srečanje je bilo v prostorih LU Ptuj, učilnica 9. Dušan Šilak je dijakom predstavil delovanje Univerze za Tretje življenjsko obdobje na Ljudski univerzi Ptuj. Člani TŽO že deset let nadvse uspešno izvajajo različne aktivnosti, na katere vabijo interne in zunanje strokovnjake. Skupina je zelo aktivna in homogena, prav take pa so tudi njene potrebe.

Živimo v času, ko je mladost nadvse čislana. Pozablja pa se na starejše, ki so pa vendarle polni znanj, izkušenj in želja po aktivni starosti. Velikokrat mladi starejših ne upoštevajo, saj so mnenja, da je njihovo znanje zastarelo. Starejši ljudje se zavedajo, da imajo velik manko pri uporabljanju sodobne IKT. Veliko se jih tudi boji uporabljati le-to, čeprav v sebi nosijo veliko entuziazma, da bi to tudi obvladali. Zaradi medgeneracijskega prepada se tudi nekako sramujejo oziroma nočejo prositi za pomoč mlajših.

Z dijaki smo naredili kratek brainstorming o tem, kaj sami menijo o sposobnostih starejših. Vprašanja so bila sledeča:

-       Kaj menite o sposobnosti učenja starejših? Odgovore lahko strnemo v naslednjo izjavo: starejši so počasni in ne razumejo sodobnega sveta.

-       Ali imate že kakšne izkušnje z izobraževanjem starejših? Vsi dijaki imajo stare starše, ki so jih že prosili za pomoč pri delu z računalnikom.

-       Kaj vam je bilo pri tem všeč? Stari starši imajo veliko voljo po učenju in pridobivanju novih znanj, še posebej modernih IKT tehnologij.

-       Kaj vas je motilo pri tem? Počasnost, nerazumevanje, nepotrpežljivost, slabo znanje angleščine, nespretnost pri delu z miško.

Dijake smo povprašali tudi o njihovih značilnostih, torej o prednostih in morebitnih slabostih, na katere bi morda sami opozorili. Dijaki sami zase priznavajo, da so v veliki meri nepotrpežljivi tudi oni, neučakani in ne morejo razumeti, zakaj stari starši ne razumejo reči, ki se njim zdijo skorajda samoumevne. Veseli smo, da so dijaki samokritično ugotovili negativne, kakor tudi pozitivne značilnosti njih samih. Prav vsi pa so izrazili željo, da bi vendarle pomagali in poučevali starejše, tudi zato, da bi se sami naučili tolerantnosti, potrpežljivosti in razumevanja starejših.

To smo dosegli tudi na ta način, da smo jih povprašali, kako oni sodelujejo pri poučevanju nove snovi v šoli ter odziv učiteljev na njihove reakcije. Poskušali smo jim približati emaptijo – da se znajo postaviti v težji situaciji v »kožo« druge osebe.

Odziv dijakov je bil po tem izredno pozitiven in navdušujoč, saj je večina od njih izjavila, da so prvič v življenju poskušali gledati na svet skozi perspektivno starejšega sočloveka. Dobili smo občutek, da v bistvu medgeneracijski prepad niti ni tako globok, kot se zdi na prvi pogled. Potrebno je le nekaj pozitivne motivacijske vzpodbude.

Dijakom je Dušan predstavil tudi gradivo, ki ga bodo v okviru projekta uporabljali za svoje delo. Gre za tri učbenike: prvi je namenjen dijakom – mentorjem, drugi starim staršem, tretjega pa smo pripravili na LU Ptuj in govori o značilnostih poučevanja odraslih. Le-te prilagamo.

Po prvem motivacijskem srečanju lahko z veseljem zapišemo, da se le-ti veselijo sodelovanja tako z nami kot tudi s starimi starši.

Na skupnem srečanju, ki smo ga imeli 17.12.2008 v prostorih računalniške učilnice LU Ptuj, so bile na praktičnem izobraževanju podane sledeče vsebine:

-       pomen računalniškega opismenjevanja odraslih,

-       delo z računalnikom,

-       zgradba računalnika,

-       vklop in izklop računalnika,

-       uporaba tipkovnice in pomeni posameznih tipk,

-       uporaba miške,

-       strojna oprema,

-       pomen in vrste operacijskih sistemov,

-       namizje , kot delovno okolje operacijskega sistema Windows XP,

-       meni Start,

-       uporaba sistema Windows XP,

-       uporaba raziskovalca,

-       uporaba spletnega brskalnika,

-       pomen in zgradba naslovne vrstice,

-       elektronska pošta,

-       uporaba gmail-a,

-       klepetanje preko gmail-a

-       uporabni internetni naslovi na Ptuju in Sloveniji

Po končanem izobraževanju in sestanku smo se dogovorili, da se bomo srečali po novem letu in sicer po 15.1.2009.

18. decembra smo z usposabljanjem dijakov zaključili in izvedli še zadnji sklop usposabljanja. Mag. Janžekovič je uvodoma dijakom predstavil posebne značilnosti ciljne skupine, torej starejših odraslih in opredelil pojme odraslih, učenja in poučevanja.

Odrasli že imajo pomembno zalogo znanja in izkušenj. Imajo utemeljena stališča, ustaljene vzorce mišljenja in fiksne načine, s katerimi pristopajo k novim situacijam in idejam. Veliko vlogo pri učenju igra učni transfer. Pomembno je, da njihovih preteklih izkušenj in načinov mišljenja ne prezremo, temveč jih upoštevamo in uporabljamo kot izhodišče za usvajanje novega znanja.

Odrasli prevzemajo odgovornost zase in za svoje učenje; postavljajo si vsakodnevne cilje in se soočajo z lastnimi odločitvami. Pri tem veliko vlogo igrajo pričakovanja in motivacija. Pripravljeni so se boriti za uspeh, če vedo, da je dosegljiv in da stremijo k doseganju konkretno zastavljenega cilja.

Raje se učijo konkretne teme in rešujejo praktične probleme, saj si težko si zapomnijo dejstva, ki jih ne morejo povezati z življenjskimi izkušnjami in problemi. Teorijo najlažje osvajajo po principu poskus - napaka – uspeh. Najprimernejši način učenja za odrasle je potemtakem izkustveno učenje.

Je nameren in racionalen proces neprekinjenega strukturiranja in prestrukturiranja vseh mentalnih virov, sposobnosti, znanja in izkušenj učencev. Predstavlja progresivne korake od nižjih k višjim ustvarjalnim oblikam učenja.

Učitelj pri poučevanju podaja, posreduje, prenaša svoje znanje in izkušnje na udeležence, vendar jih naj tudi usmerja, spodbuja, svetuje, sproža ustvarjalni in aktivni odnos do učenja.

Poleg tega je mag. Janžekovič podal tudi svoje izkušnje pri poučevanju starejših odraslih.

Z dijaki – mentorji smo navedene metode obdelali s pomočjo priročnika.

 

IZVEDBA PROMOCIJSKEGA SEMINARJA ZA STARE STARŠE

20. oktobra 2008 smo v prostorih LU Ptuj izvedli 1. Promocijski seminar za stare starše. Na podlagi poslanih vabil se je odzvalo 34 udeležencev, ki so se medsebojno dogovorili ter sestavili prvo skupino starih staršev. Dogovorili smo se, da so lahko v prvi skupini tudi spremembe.

Direktorica LU Ptuj je uvodoma pozdravila udeležence in na kratko predstavila pomen projekta za lokalno okolje. Mag. Petja Janžekovič in Dušan Šilak sta udeležencem pojasnila potek in trajanje aktivnosti v obdobjih 2009 – 2011. Zaradi izjemnega zanimanja za udeležbo v tovrstnem izobraževanju smo sestavili spisek udeležencev (starih staršev), ki bodo sodelovali že v letu 2009.

Ker je udeležencev več kot jih predvideva načrt projekta, prilagamo k zapisniku samo seznam tistih, ki se bodo udeležili izobraževanja v prvi skupini.

Starim staršem smo povedali, da izobraževanje ne bo potekalo v klasični tečajni obliki, ampak bo delo potekalo individualno, kakor tudi v obliki samostojnega učenja v Središču za samostojno učenje na Ljudski univerzi Ptuj. Izobraževali jih bodo dijaki, katere bo LU Ptuj za to ustrezno usposobila. Na tem mestu je besedo dobil še mag. Dušan Brglez, ki bo mentor dijakom – izobraževalcem. Gospod Brglez je podrobneje predstavil učne vsebine, po katerih se bodo stari starši izobraževali. V ta namen je predstavil tudi osnutek učbenika G&G.

Po predstavitvi so se udeleženci med seboj pogovorili, kdo bi se želel vpisati v prvo skupino izobraževanja. Tu je treba navesti, da seznam, ki je v prilogi, ni 100 %. Udeleženci so se namreč dogovorili, da so med njimi možne tudi zamenjave, kar bo seveda razvidno iz naslednjega poročila, ko bo za nami tudi že prvo usposabljanje starih staršev.

Sklepne ugotovitve bi lahko strnili v misel, da se tako Ljudska univerza Ptuj kot tudi bodoči udeleženci strinjamo, da gre za zelo koristen in zanimiv projekt, ki bo na neformalen ter zabaven način poskrbel za to, da starejši populaciji omogoči blažji prehod v informacijsko družbo.

IZVEDBA SEMINARJEV ZA STARE STARŠE

Kot je bilo navedeno že v prejšnjem poročilu, smo v letu 2008 aktivnosti pripeljali do točke, kjer smo uspešno pridobili dijake – mentorje ter stare starše – udeležence za sodelovanje v projektu Partnerstva ESS – Stari starši in vnuki. V januarju 2009 smo se ukvarjali s pisanjem poročil za prejšnje obdobje ter izvajali akcije v smeri oglaševanja in prepoznavnosti projekta. Največ aktivnosti je potekalo na dejavnosti zbiranja dokumentacije, urejanja računov, usklajevanja z računovodstvom, pošiljanja gradiv vodilnemu partnerju (LU Jesenice), kot tudi zbiranju in urejanju dokumentacije, potrebne za oddajo drugega poročila.

 

17. februarja 2009 smo v telefonskih razgovorih kontaktirali dijake-mentorje ter vse prijavljene stare starše, da bi se na skupnem srečanju dogovorili o pričetku in samem poteku konkretnega dela z računalniki. Dijaki – mentorji so takrat izrazili željo, da bi se še enkrat srečali 19. februarja 2009 v prostorih Gimnazije Ptuj, natančneje v knjižnici. Dijaki so želeli še enkrat preleteti vsebino izobraževanj, ki so jih opravili v decembru 2008. Dušan Šilak in Petja Janžekovič sva se tega srečanja tudi udeležila.

 

Na tem skupnem srečanju, ki smo ga izpeljali 19.02.2009, je beseda tekla predvsem o vtisih dijakinj o že opravljenih izobraževanjih in usposabljanjih, ki smo jih za njih organizirali v decembru 2008.

Sestanek je potekal v sproščenem in konstruktivnem vzdušju, saj so dijakinje same predlagale srečanje prav zaradi odprave morebitnih pomanjkljivosti pri njihovem poučevanju. Zastavljale so več vprašanj, povezanih z delom s starejšimi osebami, predvsem z osebnim pristopom k ciljni skupini.

Glede na to, da se bližajo zimske počitnice, smo se dogovorili, da bi s samo izvedbo programa pričeli 5. marca 2009 ter da bodo do takrat pripravljena tudi vsa potrebna gradiva. Zaključek izobraževanja smo postavili v prvo polovico maja.

Dogovorili smo se, da se bomo na prvem srečanju skupaj s starimi starši razdelili v pare, oziroma delovne trojke, saj je projekt namenjen bolj individualnemu delu.

V februarju 2009 smo pripravili tudi članek za Štajerski Tednik, v katerem je omenjen tudi naš projekt PARTNERSTVA ESS – Stari starši in vnuki. Fotokopija članka je v prilogi.

Glede na to, da smo se dogovorili za pričetek dela v mesecu marcu, smo morali v računalniški učilnici (kabinet 8) ter Središču za samostojno učenje pripraviti delovna mesta – šlo je predvsem za čiščenje diskov, defragmentacijo, preverjanje delovanja internetnih povezav ter ustrezne protivirusne zaščite ter nabavo treh okvarjenih mišk.

2. marca 2009 smo vsem udeležencem, tako dijakom-mentorjem kot tudi starim staršem-udeležencem, poslali pisna vabila za prvo srečanje, organiziranim 5. marca 2009 ob 14.30 uri. Vabilo dodajamo v prilogo.

Prvo delovno srečanje smo torej izpeljali 05. marca 2009 po predhodno poslanih vabilih.

Srečanja se je udeležilo 11 dijakov in 12 starih staršev. Obveščenih je bilo sicer 35 starih staršev, a se jih je kar nekaj predhodno opravičilo zaradi nezmožnosti udeležbe.

Manjkajoči stari starši se bodo v izvedbo vključili naknadno.

Vsem skupaj smo še enkrat predstavili namen projekta s posebnim poudarkom na medgeneracijskem sodelovanju in prijetnem vzdušju.

Stare starše in vnuke – mentorje smo razdelili v pare in trojke po njihovi lastni izbiri. Določili smo dneve, ob katerih se bomo dobivali in sicer največ štirje mentorji in dvanajst starih staršev. Dogovorili smo se, da bodo naša srečanja potekala ob ponedeljkih, torkih, sredah in četrtkih med 15. in 17. uro, vsak dan druga skupina.

Dogovorili smo se še, da bo vsak stari starš opravil najmanj 20 ur učenja pod nadzorom mentorja. Ob vsakem srečanju bo na voljo za kakršnokoli pomoč tako dijakom – mentorjem kot tudi starim staršem za to določena oseba s strani Ljudske univerze Ptuj – Dušan Šilak.

Po zaključku srečanja je prva skupina že pričela z delom.

V grobem so obdelali naslednja področja:

-       pomen računalniškega opismenjevanja odraslih,

-       delo z računalnikom,

-       zgradba računalnika,

-       vklop in izklop računalnika,

-       uporaba tipkovnice in pomeni posameznih tipk,

-       uporaba miške,

-       strojna oprema,

-       pomen in vrste operacijskih sistemov,

-       namizje , kot delovno okolje operacijskega sistema Windows XP,

-       meni Start,

-       uporaba sistema Windows XP,

-       uporaba raziskovalca,

-       uporaba spletnega brskalnika,

-       pomen in zgradba naslovne vrstice,

-       elektronska pošta,

-       uporaba gmail-a,

-       klepetanje preko gmail-a

-       uporabni internetni naslovi na Ptuju in Sloveniji

 

Ker smo tudi mi zmeraj prisotni na njihovih srečanjih v smislu nudenja pomoči, nasvetov, sugestij in podobno, smo opazili, da so dijaki že zdaj pridobili pozitiven odnos do starejših oseb in mnogi med njimi »trenirajo« računalništvo doma še z lastnimi starimi starši. To pomeni, da se je projekt prijel in uspešno generiral v lokalno okolje.

Omeniti želimo še, da smo v mesecu aprilu 2009 gostili (na prošnjo Gimnazije Ptuj) 10 ravnateljev iz različnih evropskih držav, katerim smo med drugim predstavili tudi naše sodelovanje v projektu Stari starši in vnuki. Z veseljem lahko povemo, da je bil projekt (oziroma sama ideja) deležen navdušenja in velikega odobravanja. Vtis gostov bi lahko strnili v stavek: »So simple and so effective!«

Družabno-zaključni dogodek (2. junij 2009) smo pripravili v učilnici 1, kjer smo mentorje in stare starše obdarili tudi s cvetjem, dijaki so prejeli potrdila in promocijski material (torbe in podloge za miško ter pisala), stari starši pa pisala in podloge za miško. Ob tej priložnosti smo se seveda zahvalili mentorjem in udeležencem za njihov trud, delo, izkazano zaupanje in sodelovanje. Pri tem želimo poudariti, da smo s tem projektom uspeli doseči dva pomembna cilja in sicer: usposobiti stare starše za delo z računalnikom, predvsem kako poiskati informacije preko interneta in pa premostiti medgeneracijsko razpoko med mladimi in starejšimi, kar pa smo že navedli pod točko b.

S projektnimi dejavnostmi smo dejansko zaključili v marcu 2011, ko smo uspešno izpeljali še zadnje, tretje usposabljanje vnukov – mentorjev, oni pa še zadnjo skupino starih staršev – udeležencev. V vsem času trajanja projekta smo usposobili za poučevanje 31 dijakov (predvidenih 30), le ti pa so računalniško opismenili 69 starih staršev (predvidenih 60). Iz navedenega sledi, da smo kazalnike uspeli preseči.

Vnuke – mentorje smo pridobivali predvsem iz Gimnazije Ptuj, čeprav smo aktivnosti nabora le teh izvedli tudi po drugih srednjih šolah. Mentorje je usposobil mag. Dušan Brglez, ki je v svoje delo vložil ogromno znanja, truda in dobre volje. Pri samem usposabljanju, tako vnukov – mentorjev kot starih staršev smo sodelovali tudi zaposleni na LU Ptuj. Že pri delu prve skupine se je pokazalo, da je dobro, če imajo stari starši še kakšnega pomočnika. Dogovorili smo se, da lahko obiskujejo tudi Središče za samostojno učenje, kjer imajo na voljo pet računalnikov z vso potrebno programsko opremo. Pri delu jim bo v pomoč strokovni delavec na LU Ptuj, največkrat sem bil to Dušan Šilak.

Pred vsakim pričetkom usposabljanj smo izpeljali motivacijsko – informativne delavnice, za obe skupini udeležencev: za stare starše in za vnuke.

Stare starše smo pridobivali največ iz UTŽO na LU Ptuj, zadnjo skupino pa so sestavljali člani in članice društva Kapnik. Gre za osebe s cerebro-vaskularno paralizo. Za njih smo izvedli že več brezplačnih delavnic, sedaj pa smo jim ponudili tudi učenje na osnovi novih metod, ki jih do sedaj niso bili vajeni. Predhodno sem o tem govoril z njihovim predsednikom, gospodom Milanom Čučkom, ki je bil nad idejo navdušen, kakor seje izkazalo malo pozneje, pa tudi člani društva. Vsi pa so starejši občani.

Prav tako so pred vsakim pričetkom potekale motivacijsko – informativne delavnice namenjene vnukom. Dijakom smo predstavili vse aktivnosti, ki jih na LU Ptuj izvajamo v smislu računalniškega opismenjevanja starejših. Seznanili pa smo jih s cilji in nameni projekta. Dijakom smo tako povedali, da bodo imeli 6 motivacijskih delavnic (po 2 šolski uri), predvideno pa je tudi skupno srečanje vnukov in starših staršev, kjer se bodo spoznali med seboj in se razdelili v skupine.

Dogovorili smo se še, da bo vsak stari starš opravil najmanj 20 ur učenja pod nadzorom mentorja. Ker gre za skupine, smo se dogovorili, da bova na vseh srečanjih prisotna mag. Brglez in Dušan Šilak.

Vsebine usposabljanja, identifikacija starih staršev in vnukov, metode dela, skupna srečanja, ter sama izvedba usposabljanj starih staršev s strani vnukov, pa so že vsa navedena v prejšnjih delnih poročilih.

Dijaki so skupaj izvedli 640 ur poučevanja starih staršev. Če pa vzamemo v ozir vse udeležence skupaj in celotno količino vseh ur (skupaj z usposabljanjem vnukov) pa to znese 2372 ur, ki smo jih izvedli partnerji na LU Ptuj.

S projektom smo želeli in tudi dosegli dva glavna cilja:

  1. a) Da so se stari starši in vnuki odlično medsebojno razumeli, tako da je sam tečaj potekal v izjemno sproščenem in prijetnem vzdušju. S tem smo dosegli medgeneracijsko sodelovanje, kar je tudi eden osnovnih namenov projekta.
  2. b)      Porast zanimanja za računalništvo, njegovo aktivno uporabo in delo z internetom med starejšo populacijo, predvsem pa samostojnost pri tem delu.

 

UDELEŽBA NA ZAKLJUČNI KONFERENCI PROJEKTA PARTNERSTVA STARI STARŠI IN VNUKI

Ob formalnem zaključku projekta je vodilni partner LU Jesenice, organiziral in izvedel zaključno konferenco v Jesenicah, katere se nas je udeležilo sedem oseb iz naše organizacije in sicer štirje stari starši, ena vnukinja, direktorica LU Ptuj, mag. Klavdija Markež ter Dušan Šilak, ki je koordiniral aktivnosti, potrebne za izvedbo projekta.

Konferenca je bila izpeljana 08. junija 2011. Na tem dogodku je vodilni partner povezal celoten projekt v celoto, nas seznanil z rezultati celotnega projekta, vsak partner sam pa je tudi na kratko predstavil rezultate in posebnosti svojega dela. Na koncu smo izpeljali še manjšo delavnico in sicer vnuki mentorji, stari starši ter organizatorji, rezultate delavnice, ki je bila v bistvu ovrednotenje našega skupnega dela.

Vsi se strinjamo, da je bil projekt izjemno uspešen, nedvomno je pripomogel k večji IKT pismenosti med starejšimi in kar največ šteje: povezal je na videz med seboj različni populaciji ter tako prispeval k večjemu medsebojnemu razumevanju, spoštovanju, prijateljstvu in zaupanju. Teh vrednot je, žal, v zadnjem času vse premalo. Četudi smo s projektom prispevali le kanec dobre volje med vse udeležence smo storili veliko.

Pripravila:

Dušan in Petja

 

Še nekaj fotografij s srečanj in zaključne konference v Jesenicah.

 
Knjižnica Ormož
ZRS Bistra
Prj Halo
Obrtna zbornica Ptuj